nedelja, 19. februar 2012

Podlipa - Iztokova sveča


V nedeljo smo se Gašper, Robert, Luka in Ivan odpravili na najbližjo možno destinacijo - v Podlipo. Iz Podlipe malo naprej proti Vrhniki, tam kjer stoji avtobusna postaja in trafo stolpič desno z 'glavne ceste', levo od hiš, parkiraš pri kozolcu in potem naravnost poroti grapi. Malo gor po grapi, nekaj nezahtevnih skokov, nato pa pravšnja zabava za nedeljsko jutro. Po končani ledni orgiji še na kofe, doma do cajta za skuhat južno. Maja bla ziher zadovoljna.









sobota, 18. februar 2012

Idrijska bela


Nina, Ivan in jaz smo se nemenili plezat slapove v Idrijski beli. Po ogledu terena smo se odločili, da bomo splezali slap v ovinku.




Pred nami je bila v spodnjem delu slapu ravno naveza, ki začenjala vzpon, zato smo se z obvozom premaknili v zgornji del slapu. Kljub vijakom, ki jih je Bejži pozabil pri Ivanu (beri prejšnjo objavo), smo raje napeljali tope rope. Plezanje je minilo v preizkušanju različnih lednih orodij in plezanju slapu z eno derezo.

Ko se je nam je na drugem delu slapu pridružilo več navez smo se z abzajlom prestavili na spodnji del slapu, kjer smo v osami nadaljevali preizkušanje lednih orodij. Plezanje smo popestrili še s hitrostno tekmo. ki jo je dobil Ivan. Ivan je vseskozi opozarjal da "haklanje" cepina ni čisto nič kul, kar sem ugotovil ko mi je kapultiralo cepin direktno v gobec. Tako smo ugotovili, da je tudi prva pomoč v ruzaku čist kul. Pobrali smo opremo in šli domov na pozno kosilo.



luksus



Druženje / tekma

V petek je potekalo tradicionalna tekma članov AOja, ki je namenjena predvsem druženju. Letos je bila nažalost udeležba malo manjša (predvsem pogrešamo staro gardo, ki se nič več ne prikaže v telovadnici) - škoda - smo imeli pa goste iz Idrije.

Rezultati so na slikci:

Vglavnem med balvanisti je vse nas nascal David (z eno plezalko in 1 1/2 roke) - nažalost Blaž ni mogu pokazat vsega kar zmore, Ana pa ni imela svojega dneva - ostali pa itak nimamo za burek :-) Smo pa ekipno zmagal (če ni kvalitete, je tudi kvantiteta OK :-) )

Na štrek sta zmagali Patricija in Nina (neuradno, ker še ni vseh rezultatov).

Slikce

Kolaž slikc in posnetkov

Srednji slap pod Prisankom

Včeraj sva se z Borutom namenila plezat v slapove pod Prisankom. Bil je res tak čuden pozabljiv dan za naj. Mislila sva splezat centralni slap pa sva se v Loki spomnila, da sva pri Ivanu pozabila 4 ledne vijake, tako da sva morala poiskati nekaj takega kar se da splezati  z samo štirimi vijaki. Na koncu sva malo premislila pa sva mislila splezat Levi slap. Zopet seveda sva pozabila opis v avtu in nisva vedela točno kateri je levi slap, jest sem čist mislil tisti levi od Centralnega pa sva ga splezala danes sem pa ugotovil, da sva splezala Srednji slap kar pa tudi ni tako slabo z tistim tateškim vstopom.
SLIKE

torek, 14. februar 2012

Zapotoški slap


Prejšnji teden v četrtek sta si Ivan in Borut malo podaljšala praznike zato smo morali dan dobro izkoristit. Nama z Ivanom se je zdelo, da bi zaradi sušnih razmer lahko bil narejen Zapotoški slap v Zadnji Trenti. Tako smo se zjutraj v dolino Zadnje Trente, zaradi slabih snežnih razmer na Bovškem, lahko pripeljali skoraj do konca ceste. 
    Za dostop do slapu smo se odločili iti po grapi, kar nam je malo podaljšalo dostop ampak je bilo tako bolj zanimivo saj smo morali čez dva lažja zaledenela slapa, ki se jih lahko, če si prepričan vase, prepleza brez varovanja.  Na koncu se grapa močno zoži in prideš do vstopa treh slapov Zapotoškega, Levega kraka in Malega. Tam spodaj smo se odločili splezati tatežjo varianto slapu in na koncu nam ni bilo žal. Najtežji del slapu je bil prvi raztežaj z zelo strmimi 5m nato pa se slap položi do konca drugega raztežaja, ki ima na vrhu krajši zelo strm skok. Slap ima nato še en strm skok na vrhu kateri pa je za kakšen meter daljši od drugega skoka je pa zelo naporen zaradi izčrpanosti saj je slap kar dolg. Led je bil v strmih delih steklen in zelo trd tako da se je zelo lomil v položnejših delih pa je teklo čez zen in smo tako imeli manj problemov z plezanjem, če pozabim na premočene rokavice. Najboljši del ture pa je bil sestop po markirani poti za razliko od drugih slapov, pri katerih se moraš pretikati po gozdu ali skalah, smo bili zelo hitro zopet spodaj na ravnini. 
    Zapotoški slap je zelo lep ne samo zaradi samega slapu, ki je dolg in ne tako zahteven ampak ima zelo zanimiv dostop in zelo hiter sestop kar se mi zdi redkost pa še ambient je tam v dolini Zadnje Trente zelo atraktiven.

SLIKE - nekatere slike je zelo polepšal David Tončič

petek, 10. februar 2012

Na Prešernov dan


Na kulturni praznik sva se z Ivanom bala gužve v priljubljenih slapovih zato sva se odločila, da greva pogledat v Baško grapo. Ker tam še nisva bila sva na začetku malo plundrala po tamkajšnjih bregovih in na koncu le našla nekaj slapov. Slapovi so zaradi suhe zime zelo slabo narejeni, zato nama ni preostalo drugega, kot da splezava verjetno edina slapa tam narejena letos, Zlomljena bajla (4-, 90m) in Dvojni slap (3/4, 90m). V obeh slapovih je bil led zelo mehak in se je tako lažje enostavno plezalo.


Zlomljena bajla
slabo narejeni slapovi
Zgornji težji del Dvojnega slapu
Tadesni slaboviden je začetek Dvojnega
Na vrhu Dvonega slapu

Prvi cug Dvojnega

ponedeljek, 6. februar 2012

Žetina- slap Rancka



V soboto smo se v popoldanskih urah z Ano in Borutom odpravili proti lednemu plezališču slapu Rancka(?). Kljub zimskim razmeram na cesti nam je uspelo priti do cilja (zgrešili smo sicer že v Žireh, kjer smo zavili proti Zabrežniku, vendar smo napako hitro popravili;)). Ko prideš do plezališča pozabiš na mraz, sneg in vse ostale skrbi saj je slap resnično enkraten. Zmoti te lahko le pršenje vode, saj slap vseskozi močijo, ko pa se zvečer prižge reflektor je vzdušje boljše kot v pravljici. V kratkem bo tam tekmovanje v lednem plezanju, zato se pred obiskom plezališča pozanimajte o zasedenosti. 

petek, 3. februar 2012

Lucifer

Včeraj popoldne sva z Borutom preplezala Luciferja 4+ 210m. Mislila sva da bova v četrtek po šihtu edina tam v slapu pa se je izkazal, da nisva bila. Pred nama sta plezali še dve navezi kasneje za nama pa sta prišla še dva, ki pa sta s slapom opravila v hipu.
Ker je termometer v avtu ob treh pokazal -6 ˚C sva se zelo dobro oblekla kar se je na koncu izkazalo za pametno odločitev saj naju ni čisto nič zeblo razen v prste. Led je bil zaradi niskih teperatur zelo trd in zato krhek kar sva občutila na svoji koži ko je mimo naju in malo tudi na naju vseskozi letelo, ne samo majhen led ampak tudi tak, da če te zadane ni prijetno.
Najtežji del slapu sva preplezal še podnevi ostale skoke pa ponoči kar je bilo povsem v redu do takrat ko sva morala sestopati. Sestopa seveda nisva dobro poznala in še tema nama je oteževala pri iskanju, tako da sva na koncu, zelo vesela uspeha, pri avtu bila šele ob pol devetih.




Slike